Sedim v znanem mariborskem lokalu in srečam znanko, ki je nisem videla že vrsto let. Res je, da sva v mladosti preživeli kar nekaj časa skupaj, vendar z leti so se najine poti križale. Vsaka svojo službo, dom, skrb za otroke in svoje bližnje. In ker je naš besedni zaklad včasih tako skromen, začnem s tistim preprostim in vsakdanjim vprašanjem; »Kako si?« »Hvala odlično.«
In že se je najin pogovor razpletel, kjer sem dobila občutek, da je bil to spet tisti preprost odgovor na moje vprašanje. Saj ne, da sem pričakovala slabe misli in njene pomanjkljivosti, vendar ta odgovor je bil vse prej kot iskren. Iz njenega nemirnega odziva in samih besed je bilo zaznati, da je manipulirala z okolico, da je za svoje napake valila krivdo na druge in sama ni sprejemala odgovornosti, katera je bila v danem trenutku obvezna.
Ko razmišljam nazaj in mi misli uhajajo k najinemu pogovoru ugotovim, da sva si tako zelo različni, da nimava več nič skupnega in da so najini pogled na svet še kako drugačni. Vsa njena prepričanja o sreči, ljubezni in zadovoljstvu, so bila le fraza, katera je tistega trenutka osrečevala le njo. Morda jo je to napajalo s pogrešano ljubeznijo, katere ni imela nikoli. Znano je dejstvo, da je stanje duše mir. Tega ni pokazala. Bila je zbegana, delovala je osamljeno.
Kljub temu, da sem ji želela na nek način pomagati, se z njo odkrito pogovoriti, ona tega ni sprejela. Živela je svoje sanje. In dala sem priložnost, da je vso svojo navidezno srečo delila z mano in me hkrati prepričevala, da je zanjo to najbolje. Žalostna sem se poslovila od nje z mislijo in molitvijo v vse dobro.
»Živi mirno. Prišel bo čas, ko bodo rože same zacvetele.«
Budistična modrost
Z gotovostjo trdim, da smo si ljudje zelo različni, pa hkrati zelo podobni. Različni smo si po načinu življenja, mislih in dejanjih. Podobni pa smo si po tem, da si vsi želimo mir v duši, mir v sebi.
Kaj to pomeni? To je stanje blaženega občutka, zadovoljstva, harmonije in notranje ubranosti.
Ljudje imamo skozi življenje različna pričakovanja. Vsak si želi zase najbolje. Vendar tok življenja nas vodi skozi različno visoke valove, s katerimi se je potrebno boriti in korajžno zajadrati. Ko dosežemo cilj, izkazujemo zadovoljstvo, da nam je to uspelo. Vendar to zadovoljstvo ni samoumevno, saj smo za dosego cilja vložili svoj čas, talente in napor.
Vsak človek v življenju prehodi tudi težjo pot in se na tej poti veliko nauči, s tem, da preseže samega sebe. Učenje na lastni koži je težja šola za življenje. Lažje je nekoga posnemati, kot pa ustvarjati svojo
»Poznavanje samega sebe, je začetek vse modrosti.« Aristotel
Kadar smo spontani in se veselimo vsakega novega dne, lovimo ravnovesje, ki nam daje notranjo moč in spodbuja našo zavest o sebi. Le malo je trenutkov v življenju, ko smo v stiku s sabo, ozaveščeni, da bi lahko doživljali svet okrog nas v polni meri. Vse več je trenutkov, ko si dovolimo, da na naše občutke, čutenja in misli, vplivajo zunanji dejavniki. Prevečkrat si dovolimo, da nas vznemirijo stvari, zaradi katerih ni miru v naši duši, vendar ko uspemo vzpostaviti ravnovesje v nas, se tudi do okolja in ljudi okrog nas obnašamo bolj umirjeno, zrelo in odgovorno.
Vsak dan bi si morali vzeti čas samo zase, da v miru zberemo misli o našem vsakdanu in lastnem zavedanju sebe, kajti moč misli in volje sta naš profit le, kadar spoznamo, kako doseči mir v svoji duši.
Do naslednjič,
Moderna babi Mojca
