Drage babice, današnji blog je drugačen od običajnih. Obljubila sem, da bom poskušala odgovoriti na vsa vaša vprašanja, katera boste zastavile. V izredno veselje mi je bilo brati vaše misli, ob katerih sem potočila tudi solze. To so bile solze sreče in veselja, kajti skozi vse svoje življenje nisem bila deležna takšnih pohval, kot sem jih dobila tokrat. Ne da se ubesediti, kako ponosna in srečna sem, da sem lahko del vas in ve del mene. Dopolnjujemo se z izredno ljubeznijo po druženju, iskrenimi mislimi in predvsem lepimi željami.

KAJ VSE PA VAS ZANIMA O MENI?

1.) Zanima me, ali se tudi vi počutite krivo, ker sedaj vnučkom posvečamo več časa, kot smo ga posvečali svojim otrokom?

Menim, da je odnos mama – otrok in babi – vnuk drugačen in predvsem v drugem življenjskem obdobju, zato ni prav, da bi se počutili krivo. Sama pa sicer svojega vnuka povprečno vidim le ena do dvakrat na teden, zato nimam občutka, da bi njemu posvečala več časa, kot sem ga posvečala Anji; čeprav drži, da je skupni čas tokrat veliko bolj kvalitetno preživljen.

2.) Ko slišimo: ”vnučke imaš raje od svojih otrok, samo doživeti moraš”, kaj mislite o tem? Jaz osebno mislim, da je to drugačna ljubezen.

Strinjam se z vami! Postati mama je nekaj najlepšega v življenju, saj se takrat razvijejo posebna čustva in globoke vezi. Z vnuki pa spoznamo nove dimenzije ljubezni in ker se z novo vlogo srečamo v zrelejših letih, je naše doživljanje drugačno, morda močnejše in bolj zavedno.

3.) Kako naj pripravim svojega sina in snaho, da bi bolj pogosto videla svojega vnučka?

Verjamem, da je odnos zet – tašča in snaha – tašča drugačen in morda težji, ko gre za takšne stvari. A vseeno menim, da je iskren in odprt pogovor ter vaša izražena želja, da si želite več časa preživeti z vnukom, edina prava pot. Zaupajte jim svoje želje in naštejte prednosti, katere lahko vaša prisotnost prinese v njihovo življenje.

4.) Sex pri babicah in dedkih?

Hehehe, vsak ‘šport’ krepi telo in duha. 😉

5.) Lepo je biti babi a, ne babi?

Res je, čudovito je!

6.) Zanima me recept za tako čudovito babico kot ste sama, saj kar žarite?

Joj, hvala! Verjamem, da k temu prispevajo tudi dobri geni, a najpomembneje je zagotovo to, da se počutim dobro in misli usmerjam v pozitivne stvari – vse to se namreč odraža tudi na telesu.

7.) Si vzamete tudi čas zase oz. za stvari, ki so vam pisane na dušo? (ne samo služba, blog, varstvo vnuka in pospravljanje doma)

Zagotovo. Sicer tudi blog in varstvo vnuka ne doživljam kot obvezo, temveč kot kvalitetno preživljanje prostega časa, a z največjim veseljem obiščem tudi savno, grem na izlet, potovanje, berem knjigo, fotografiram… Bi si pa želela, da bi za vse to imela še več časa, kot ga imam – morda, ko bom v ‘penziji’. 🙂

8.) Kolikokrat na teden pazite vnuka?

Zaradi službenih obveznosti in časovne razdalje si čas razporedim tako, da vnuka obiščem vsaj 1-2x na teden. Po navadi je to sreda popoldan in vikend. Čas takrat preživimo skupaj, saj je Liam še premajhen, da bi bil samo v moji oskrbi dlje kot 2-3 ure, zaradi dojenja. Se pa neskončno veselim časa, ko bo malce večji, da ga peljem na izlet ali pa na morje.

9.) Kako se počutiš kot babica?

Še 5 let nazaj sem se ob mislih na to, da bom enkrat postala babica, počutila staro. Zdaj menim, da me je to pomladilo in zares osrečilo.

10.) Na novo pečena babi, kako si?

Odlično, hvala! 🙂 Vesela sem, ko berem vse vaše komentarje in vprašanja!

11.) Babi koliko si stara, če ni skrivnost?

10. februarja bova z Liamom praznovala rojstni dan. On 6 mesecev, jaz 51 let.

12.) Ali delate kot učiteljica?

Tako je, s svojim službovanjem kot učiteljica, sem začela že v času študija. Delo učiteljice opravljam še sedaj in do zaslužene pokojnine mi manjka še kar precej let. 😀

13.) Zanima me, kako vam uspeva – služba, vedno lepa, urejena, pa še blog?

Pred leti, ko še nisem bila babi, sem veliko več časa posvečala svojemu domu in sebi. Danes je to drugače in velikokrat se mi zdi ravno obratno – da mi ne uspeva, saj se velikokrat zalotim, kako razmišljam, kaj vse še moram postoriti. A ob redni službi, skrbi za dom, ohranjanju pristnih odnosov z družino in prijatelji, pisanju bloga…, mislim, da je to povsem normalno in takrat si vzamem čas, da zadiham. Velikokrat si sicer želim, da bi dan trajal vsaj kakšni dve uri več, saj bi v tem času lahko postorila še marsikaj. Vendar čas, ki si ga razporejam sedaj, vseeno izkoristim veliko bolj kvalitetno, kot nekoč.

14.) Kdaj, zakaj in kako se je porodila ideja o blogu?

Ideja o blogu se je porodila v času predlanskega božiča, ko sem izvedela, da bom postala babi.  Med brskanjem po internetu sem ugotovila, da babice pravzaprav nimamo neke skupnosti, kjer bi lahko delile svoje nasvete, izkušnje in klepetale med seboj. Po mesecih razmišljanja sem se spraševala, ali bom vse skupaj sploh znala izpeljati in voditi. Ker sem želela deliti svojo srečo ob pričakovanju prvega vnuka, sem se bloga tudi korenito lotilo. Zaradi mojega poklica, izkušenj z otroki in veselja do pisanja; ter hkrati zaradi Anjinega znanja o digitalnem marketingu, se je vse skupaj nekako hitro ‘poklopilo’ in tako sem aprila 2018 napisala svoj prvi prispevek na blogu. Ker je bil odziv zares velik in pozitiven, sem dobila še večji zagon in motivacijo, da združim vse babice in ženske starejše populacije ter ustvarim virtualni kotiček in tako pomagam pri tkanju novih vezi.

 

Do naslednjič,

Moderna babi Mojca