Beseda babica ima poseben pomen. Tako v srcu, kot v dejanjih. Babica ni le ženska z ruto na glavi, s predpasnikom okoli pasu in kuhalnico v roki. Babica je veliko več. Je ženska, ki ima izkušnje, znanje, ideje, voljo in moč, da oplemeniti tisti del mlajše generacije, ki vsega tega še nimajo. Postati in dočakati ta blagoslov, nam daje posebno energijo in dodatno voljo do vsega lepega. Ko mi je pred dvema letoma prijateljica povedala, da bo postala babi, sem se tistega trenutka veselila skoraj enako kot ona. Sedaj, ko sem babica sama, z besedami te sreče ne znam opisati. Vendar »poklic« babice je zame nekaj, kar me navdaja z voljo, ljubeznijo in veseljem do tega čudežnega bitja. Moja sreča je enostavno tako velika, da je težko opisljiva. Veselim se vsakega dne posebej, vsake ure, minute in sekunde, ko pomislim na vnuka, kateri je del mene in moje velike družine.

Vendar vso moje veselje, ki je povezano z vnukom, hkrati tudi skrbno čuvam in se trudim, da ne pretiravam ter da mirno plujem ob novo nastali družini. V petih mesecih odkar sem postala babica, sem nabrala nekaj začetnih izkušenj, katere želim deliti z vsemi vami, predvsem tistimi, ki še niste babice in s tistimi, ki boste to postale znova. Saj veste, da se naučimo nekaj novega in da ne pozabimo, na najpomembnejša ”pravila”.

Prvi dnevi z novorojenčkom so namenjeni le družini

Že pred rojstvom Liama sem Anji in Mitju predlagala, da bi se  preselila k njima, da jima bom pomagala v tistih najtežjih začetnih trenutkih. Anja, ki je zelo navezana name in bi lahko celo rekla, da sva kot eno, se je s tem tudi strinjala. Vendar ko je prišel dan D, odhod iz porodnišnice z majhno štručko, sem opazila iskrice v očeh mladih staršev, kako zelo si želijo biti sami. Govorica telesa ju je izdala. Takrat sem začutila, da si želijo nekaj dni zase, da se spoznajo, navadijo, začutijo, da ujamejo svoj ritem. Tako se trudim in prilagajam že od prvega dne saj vem, da s takšnim odnosom podpiram življenjsko pot mlade družine, ki si jo ustvarjajo s svojimi sanjami. Če bi želeli, ko bodo želeli, bodo svoje želje zagotovo izrekli sami.

Nasveti so dobrodošli, če niso vsiljivi

Spoštovanje – ne mislim samo to, da morajo mladi spoštovati osebe v zrelih letih, temveč gre tudi za spoštovanje in podporo želja mlade družine, ki so si začrtali svoj ritem življenja. Zmeraj pravim, da je vsak dober nasvet dobrodošel, vendar naj ne bo vsiljiv. Ko je Liam prvič zbolel (bil je rahlo prehlajen, brez temperature), sem svoje izkušnje in nasvete delila z Anjo. Zdaj, ko je vse že mimo vem, da sem tiste dni kar malce pretiravala. Moji nasveti so bili morda nekoliko panični, vsega je bilo preveč. Zato sem odločena, da se v bodoče ne bom več tako podrobno spuščala v malenkosti, kajti prepričana sem, da so tudi mladi starši izkušeni dovolj ter sposobni sami pomagati otroku in se iz svojih izkušenj tudi kaj naučiti. V kolikor bodo potrebovali pomoč vedo, da smo jim stari starši zmeraj na voljo.

Nihče ne more nadomestiti mamice in očka

Liam je dopolnil pet mesecev in vem, da me ob prihodu v njihov dom prepozna. Prepozna me kot osebo, prepozna moj glas, smeh in veselje.  Ko je bil še novorojenček, sem ga ob njegovem joku lahko enostavno potolažila s stiskom ob svoje telo, nežnim pozibavanjem, tihem petju in ‘dudiko’ v ustih. Sedaj, ko je dopolnil pet mesecev pa čutim, da se je vse to spremenilo. Ob zelo žalostnem joku ga lahko potolaži le mamica ali ati. Dokler je sit,  suh in dobre volje, je babino naročje sicer zelo prijetno, a moje pestovanje sedaj občuti drugače. Spomnim se, da so bila moja pričakovanja drugačna. Vendar otrok, ki je šele prišel na svet in se sooča z zunanjimi dražljaji ter spoznava življenje okoli sebe, potrebuje čas zase in čas, da nas spozna in sprejme kot del družine. Prav vsak član družine bo imel svojo nalogo in svoj prostor v njegovem srcu. Veselim se, da me spozna kot babico, ki ga bo učila, vodila po drugačni poti življenja in ga imela neskončno rada.

Tudi daril je lahko preveč

Darila – Oh, kaj vse sem mu že kupovala, ko je bil še v trebuščku… Ko je Liam privekal na svet, so se darila kar vrstila. Že v porodnišnici sem ga obdarila z njegovimi prvimi čeveljčki, blazinico in igračkami. Ko pa je prišel v svoj novi dom, sem zmeraj ob obisku prinesla nekaj novega. Vendar je Anja enega dne rekla, da nekaterih oblačil sploh še ni oblekel, pa jih je že prerasel. Takrat sem se odločila drugače in sedaj z nakupi ne pretiravam in kupim le tisto, kar res potrebuje, ali pa kaj zares uporabnega. Za nasvet zmeraj vprašam Anjo in Mitja.

Odločitve mladih staršev je potrebno spoštovati

Moja mala punčka je postala mamica in jaz se še po petih mesecih moram včasih vščipniti da vem, da se to zares dogaja. Njo sem vzgojila jaz, sedaj je na vrsti ona.V času njene nosečnosti sem si celo znala predstavljati, kako bo potekal njen način vzgoje, (ker sem mislila da bo ubrala enako pot, kot sem jo jaz), a zdaj vidim, da so bila moja pričakovanja napačna. Čeprav se včasih s katerimi stvarmi ne strinjam oziroma imam drugačno mnenje se trudim, da se v to več ne vmešavam temveč spoštujem odločitve mladih staršev. Navsezadnje je ključ ravno v spoštovanju meja in vsak vzgaja na način, ki je blizu njemu.

 

Niso samo naši otroci neuki, kot bi temu rekla iz učiteljskega poklica. Postati starš in podariti življenje drobnemu bitju je nekaj najlepšega, kar premore človeštvo. Vendar naši otroci so izbrali pot k sreči, po kateri se učijo hoditi in skozi katero spoznavajo smisel življenja ter okušajo pristno in iskreno ljubezen. Pomembno je, da se tudi mi od tega nekaj naučimo in jih znamo pri vsem tem tudi podpirati.

 

Do naslednjič,

Moderna babi Mojca