Nikoli ni prepozno

Kadar sem si kot otrok kaj resnično želela, sem skoraj pogosto uspela izsiliti tiste svoje želje, saj sem bila včasih staršema preveč naporna. Raje sta se me na tak način ”rešila”, da sta uslišala mojim zateženim prošnjam, kot da sta me poslušala celo leto. No, saj želje so bile za tisti čas večinoma zelo skromne.

Spominjam se obdobja zadnjega razreda osnovne šole, ki je bil več kot prijeten. Imela sem super sošolce, najboljše prijatelje, topel dom, sestri in super starše. V tistem času se mi je zdelo, da vsi okoli mene smučajo. To se je verjetno zdelo le meni, saj zagotovo ni bilo tako. Še posebej v zimskem času sem poslušala prijetne prigode, ki so jih pripovedovali prijatelji. Želja po spustih na zasneženih strminah je v meni rastla vedno bolj. Tako zelo, da sem dneve in noči sanjala samo še o strmi progi, ležanju na ležalniku ob pripekanju toplega zimskega sonca, druženju z najboljšimi prijateljicami, vožnji vlakca po progi, kramljanju v kabini žičnice in še in še. Staršema sem težila še pozno zvečer, ko zaradi strašne želje po novih smučeh nisem mogla zaspati.

In uspelo mi je! Na smuči sem prvič stopila šele pri poznih 15-ih letih in še danes izjemno rada smučam. Prigod iz tistega časa je ogromno. Tudi ta, da sem zaradi smučarske nesreče in zloma križnega vretena pristala v bolnišnici in okrevala kar celo leto. Pa vendar me niti ta nesreča ni ustavila pri razmišljanju, da nikoli v življenju ni prepozno narediti korak naprej. Nekaj let po okrevanju, sem opravila še tečaje smučanja in s tem utrdila svoje znanje.

Veliko je prigod za katere lahko rečem – nikoli ni prepozno. Ena izmed teh je tudi ta, da je moja mami naredila vozniški izpit šele pri 65-ih letih in še danes, ko bo kmalu zakorakala v 80-ta, pelje na morje, na obiske ali pa po različnih opravkih. Veliko let si je želela neodvisnosti in postati mobilna že zaradi vsakodnevnih življenjskih potreb in to ji je tudi uspelo. Za nekoga zelo pozno, a sedaj vsak dan v avto sede že 15 let in svoje odločitve ne obžaluje niti za sekundo!

Ati pogosto govori na glas, da si nikoli ni mislil, da bo tehnologija tako hitro napredovala. Z uporabo pametnih telefonov, ur, tablic, računalnikov, tv sprejemnikov, je svet tako napredoval, da se lahko dobesedno zdravimo kar preko ekranov. Ati je bil še svoj čas zelo konzervativen glede tehnologije. Danes pa je pri svojih 82-ih letih dobesedno genij na področju družbenih kanalov. Aplikacije, katere ga zanimajo si nalaga na telefon, raziskuje, sledi, fotografira, snema in sodeluje pri komentarjih. Pogosto pravi – »v Googlu piše drugače«, ker pač vsako stvar, na katero ne pozna odgovora, »pogugla«.

Ko sta starša stopila v čas zaslužene penzije, sta se lotila slikanja in učenja tujega jezika. Danes, po skoraj 30-ih letih oba odlično slikata, ustvarjata, razstavljata, hodita na likovne kolonije,…

Poznam tudi primer starejšega para, ki sta vse svoje življenje živela v večstanovanjskem bloku. Želja po bivanju v hiši, z majhnim vrtom je bila tako močna, da sta se v poznih 70-ih letih odločila prodati vse svoje premoženje, ki sta ga imela in kupila majhno hiško z vrtom. To ju osrečuje še danes, ko zadovoljna sedita na klopci svojega vrta in opazujeta naravo.

Kakšen korak pa sem naredila v življenju sama, da lahko rečem – nikoli ni prepozno?

Željo po pisanju sem imela že kot otrok. Pa ne morem reči, da sem znala dobro pisati, a želja je ostala zakoreninjena vse do svojega petdesetega leta, ko sem prvič postala babi in začela pisati blog. S tem sem presegla svoje želje, pa ne le, da lahko končno svoje misli izlijem na papir – lahko jih tudi delim z drugimi.  Pisanje bloga pa se je razvilo tudi v prijetno virtualno prijateljstvo z več kot 15.000 babicami, za kar sem resnično hvaležna.

Trudim se uresničiti svoje sanje, želje in zamisli in s tem osrečiti sebe ter druge.  Spreminjam življenjske navade, odnos do sebe, sprejemam realnost življenjskega procesa staranja in učenja ljubezni. Učim se zmeraj in povsod.

Zato ne, nikoli ni prepozno. Nikoli ni prepozno, da se lotiš nove stvari ali da uresničiš svoje stare želje!

 

Do naslednjič,

Moderna babi Mojca

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja