Z dr. Vilmo Kovač o ginekoloških pregledih in raku rodil

Imela sem čast se pogovarjati s priznano mariborsko zdravnico z dr. Vilmo Kovač, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva, zaposleno v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, na Oddelku  za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo. Leta 1992 je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, specialistični izpit iz ginekologije in porodništva pa je opravila leta 1998. Leta 2009 je pridobila naziv doktor znanosti. Strokovno se je izpopolnjevala doma in v tujini. Ukvarja se z diagnostiko in zdravljenjem neplodnosti ter z ginekološko endokrinologijo.

                                                            dr. Vilma Kovač, dr. med.

Veliko beremo o najpogostejših boleznih pri ženskah v času rodnega obdobja in po menopavzi.  Iz Registra raka Republike Slovenije je razvidno, da za rakom zboli več kot 6000 žensk na leto in da bo za njim do svojega 75. leta starosti zbolela kar ena od treh deklic, rojenih v Sloveniji leta 2013. Ogroženost z rakom se s starostjo veča. Pri deklicah in mladostnicah do 20. leta je raka malo, manj kot en odstotek vseh novih primerov.

Za rakom zboli več kot 6000 žensk na leto in da bo za njim do svojega 75. leta starosti zbolela kar ena od treh deklic, rojenih leta 2013!

Ker se slovensko prebivalstvo v povprečju stara, je mogoče pričakovati, da se bo število novih primerov raka še naprej večalo. Raki rodil so rak zunanjega spolovila, nožnice, materničnega vratu, materničnega telesa in jajčnikov z jajcevodi.

 

  1. Dr. Vilma Kovač, zanima me, za katero vrsto raka rodil najpogosteje zbolijo ženske in v kakšnem starostnem obdobju?

Najpogostejši rak rodil pri ženskah v razvitem svetu je rak maternične sluznice, ki se običajno pojavi po menopavzi. Pojav tega raka je možen sicer tudi v reproduktivnem obdobju, vendar redkeje. Najpogostejši znak tega raka je krvavitev ali krvavkast izcedek iz nožnice po menopavzi, zato je potrebno vsako krvavitev iz nožnice v tem obdobju skrbno raziskati. Dejavniki tveganja za razvoj raka maternične sluznice so pozna menopavza, prekomerna telesna teža, večje tveganje obstaja tudi pri ženskah, ki niso rodile.

  1. Kako pogosto morajo ženske hoditi na preventivne ginekološke preglede?

Ženske morajo redno hoditi na preventivne ginekološke preglede! Bris  materničnega vratu za zgodnje odrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu odvzame ginekolog enkrat letno. Če sta dva zaporedna brisa v razmaku enega leta negativna, kar pomeni da v dveh razmazih celic citolog ne odkrije patoloških ali sumljivih celic, ginekolog predlaga ženski preventivne preglede z odvzemom brisa materničnega vratu na tri leta. To vsekakor ne pomeni, da ženska v tem obdobju ne sme obiskati ginekologa! Obisk pri ginekologu je potreben, če se pojavijo ginekološke težave.

Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70 – 80 % manjšo možnost, da bodo kadarkoli zbolele za rakom materničnega vratu.

Državni program ZORA uspešno zmanjšuje zbolevnost za rakom materničnega vratu med slovenskimi ženskami. Zahvaljujoč temu preventivnemu programu je danes število za rakom materničnega vratu zbolelih žensk za polovico manjše kot leta 2003, ko so pričeli s tem programom.

  1. Ali pregledi na tri leta zagotavljajo, enako stopnjo varnosti, kot če bi hodile na pregled vsako leto?

Ginekolog predlaga preventivni ginekološki pregled z odvzemom brisa materničnega vratu na tri leta na podlagi dveh zaporednih negativnih brisov materničnega vratu, kar je dovolj visoka stopnja varnosti. Ali bolj preprosto – če so brisi negativni, pogostejši odvzemi brisa materničnega vratu ne bi prispevali k večji detekciji sprememb na materničnem vratu. Rak materničnega vratu raste počasi in rabi več let, da napreduje iz predrakave v rakavo obliko.

  1.  Ali ob vsakem ginekološkem pregledu odvzamete bris (PAP test), ki je osnovna preiskava za odkrivanje predrakavih sprememb?

Ne! Kot sem že omenila ga ob vstopu v program ZORA odvzamemo enkrat letno. Če sta dva brisa v razmaku enega leta negativna, lahko odvzamemo bris na tri leta. V primeru patoloških ali drugih sprememb pa je možen odvzem brisa pogosteje, indicirane pa so tudi druge diagnostične preiskave. Ginekološki pregled pa ni namenjen le odkrivanju sprememb na materničnem vratu, ampak tudi nadzoru nad stanjem drugih organov ženskih rodil, kot so zunanje spolovilo, nožnica, maternično telo, jajčniki in jajcevodi. Prav tako je potreben vpogled v rednost menstrualnega ciklusa, nadzor nad kontracepcijsko metodo ali hormonskim nadomestnim zdravljenjem in ne nazadnje  nad splošnim zdravstvenim stanjem ženske.

  1. Pri mikroskopskem pregledu celic ugotavljate, ali nastajajo kakšne spremembe. Kdaj govorite, da je bris negativen?

Negativen bris materničnega vratu se deli v dve podskupini. Bris je normalen če citopatolog pod mikroskopom  v razmazu celic ne odkrije patološko spremenjenih celic. V brisu pa so lahko prisotne neneoplastične spremebe, ki so lahko posledica vnetja ali drugih sprememb in niso nevarne za razvoj raka materničnega vratu.

  1. Znanstveniki so ugotovili, da pri nastanku raka materničnega vratu sodelujejo humani papiloma virusi (HPV). Kaj to pomeni?

Danes vemo, da je glavni nevarnostni dejavnik za razvoj raka na materničnem vratu okužba z visoko rizičnimi  (onkogenimi) humanimi papiloma virusi (HPV). Le ti so odgovorni za 95 % primerov raka materničnega vratu. Okužba s HPV je spolno prenosljiva okužba, prenašajo jo moški kot ženske.

Večina žensk se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV. V 80–90 % okužba sama od sebe izzveni v enem do dveh letih.

Pri 10–20 % žensk pa okužba vztraja in virus lahko poškoduje celice materničnega vratu. Postopno se lahko razvijejo predrakave spremembe in kasneje celo rak materničnega vratu.

  1. Poučujem v šoli in zasledila sem, da se lahko deklice pred prvim spolnim odnosom oz. v 11. letu starosti cepijo proti HPV. Kakšno je vaše stališče?

Zdravila za okužbo s HPV žal ni! Od leta 2009 pa je v Sloveniji na voljo cepivo, ki učinkovito prepreči okužbo z nekaterimi genotipi HPV. Dekleta se najpogosteje okužijo v prvem letu po začetku spolnih odnosov, zato je cepljenje smiselno opraviti pred tem. S cepljenjem proti HPV lahko npr. uspešno preprečimo 50–80 % predrakavih sprememb materničnega vratu in okoli 70–90 % raka na materničnem vratu! Cepljenje je brezplačno na voljo deklicam v 6. razredu osnovne šole, na voljo pa je tudi drugim ženskam in dečkom, a ga morajo plačati. Kljub cepljenju je potrebno nadaljevati s preventivnimi ginekološkimi pregledi, saj je možno da pride do okužbe s preostalimi rizičnimi tipi HPV, ki v cepivu niso bili zajeti. Moja hčerka je cepljena proti okužbi s HPV, moja kolegica se je pred kratkim pohvalila s cepljenjem proti HPV svojega sina!

  1. Ali pri moških okužba s HPV lahko povzroči kakšne bolezenske težave?

Okužba s HPV lahko pri moških povzroči rak ustne votline in žrela, rak penisa (redko!), rak zadnjika ter genitalne bradavice. Sicer okužba z visokorizičnimi genotipi HPV pri moških povzroča bolezni bolj redko in je v večini primerov brez vidnih znakov!

  1. Pa še za zaključek. Prihodnjič bova govorili o menopavzi, zato načniva temo z vprašanjem: Kdaj običajno ženska stopi v menopavzo oziroma kdaj doseže reproduktivno biološko starost?

Menopavza je zadnja menstruacija v življenju ženske. Določimo jo retrogradno – ko mine eno leto od zadnje menstruacije. Povprečna starost žensk ob menopavzi je v Sloveniji 52 let, na njo vplivajo predvsem genetski dejavniki.

 

Več o menopavzi ter o težavah povezanih z njo, boste lahko prebrale v enem od naslednjih prispevkov. V kolikor imate na to temo tudi same kakšno vprašanje za dr. Vilmo Kovač, mi lahko vprašanje napišete v sporočilo na Facebooku, odgovor pa bo zajet v prihodnjem prispevku!

 

Do naslednjič,

Vaša moderna babi Mojca

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja